Drži ali ne drži? 6 mitov o spanju

1. mit: Starejši kot smo, manj spanja potrebujemo

Količina spanca je odvisna od potreb vsakega posameznika, zato je pomembno, da poiščete takšen spalni ritem, ki vam ustreza. Ne glede na to pa je Ameriška fundacija za spanje na podlagi znanstvenih študij nedavno objavila smernice za količino spanja glede na življenjsko obdobje. Na spodnjem seznamu lahko preverite uradna priporočila:

• Novorojenčki od 0 do 3 mesecev naj spijo od 14 do 17 ur.
• Dojenčki od 4 do 11 mesecev naj spijo 12 do 15 ur.
• Malčki od 1 do 2 leti naj spijo 11 do 14 ur.
• Predšolski otroci od 3 do 5 let naj spijo od 10 do 13 ur.
• Šolarji od 6 do 13 let naj spijo 9 do 11 ur.
• Najstniki od 14 do 17 let naj spijo od 8 do 10 ur.
• Mladi odrasli od 18 do 25 let naj spijo od 7 do 9 ur.
• Odrasli od 26 do 64 let naj spijo od 7 do 9 ur.
• Starejši od 64 let naj spijo od 7 do 8 ur.

Vitapur razsoja: Mit drži! Ne skrbite – mogoče spadate v skupino ljudi, ki potrebuje le 6 ur spanja, mogoče potrebujete več ur od priporočene količine. Ugotoviti morate svoje potrebe in oblikovati primerno spalno rutino, ki vam bo omogočila kakovosten počitek.

2. mit: Ležišče ne vpliva na kakovost spanja

Ste vedeli, da se kar 97 odstotkov Slovencev srečuje z motnjami spanja? Na kakovosten spanec vpliva več dejavnikov, kot so stres, zdravstvene težave in kakovost spalnega okolja. Pomembno je, da imamo možnost spanja v tihem in temnem prostoru, a to ni vse – v Vitapurjevi nedavni raziskavi smo dokazali, da na boljši spanec vpliva tudi izbira ležišča.

V sodelovanju s fizioterapevtom Matejem Čebokljem smo oblikovali raziskavo, v kateri smo testirancem med spanjem merili srčni utrip – ker je nižji srčni utrip med spanjem znak bolj mirnega spanca. Več kot polovica je imela ob koncu raziskave nižji povprečen srčni utrip, 85 % pa jih je poročalo, da na ležišču Hitex bolje spijo!

Vitapur razsoja: Mit je razbit! Strokovnjaki spanja vam lahko pomagajo izbrati boljše ležišče. Dobro poznajo lastnosti materialov kot so lateks, spominska pena ali navadna pena, odlično pa bodo znali svetovati tudi glede vzdrževanja ležišča. Zato priporočamo, da se pred nakupom posvetujete z našim svetovalcem, ki vam bo pomagal izbrati ležišče, obenem pa bo poiskal najboljšo izbiro za vaše udobje.

3. mit: Alkohol vam pomaga spati bolje

Vsakdo, ki je kdaj spil kozarček pred spanjem, lahko potrdi, da je zaspal kot klada – mogoče bi celo trdil, da je alkohol mogoče uporabljati kot domače zdravilo za nespečnost. A raziskave pravijo drugače.

Ko so spanje pod vplivom alkohola raziskovali na Univerzi v Missouriju, so sicer potrdili, da z alkoholom lažje zaspimo, a ima alkohol škodljiv učinek na kakovost spanja. V prvi polovici noči so testiranci pod vplivom alkohola spali globje, a je bil njihov spanec občutno slabši v drugi polovici spalnega cikla.

Če bi kdaj želeli alkohol uporabljati kot uspavalno sredstvo, bi kmalu postali odvisni od alkohola – da bi lahko zaspali, bi ga potrebovali vedno več – pojavila bi se kronična nespečnost, zaspanost tekom dneva, porušli bi svoj spalni cikel.

Vitapur razsoja: Mit je razbit! Ne popivajte pred spanjem, izogibajte pa se tudi ostalim stimulansom kot so kofein, prekomerna telovadba in živila z visoko vsebnostjo sladkor.

4. mit: Smrčanje je nadležno, vendar nedolžno

Ni znano, koliko nas smrči, imamo pa grobe ocene, ki se gibljejo med 30 in 50 odstotkov ljudi. Pri tem pogosteje smrčijo moški, kar pa ne pomeni, da so ženske imune na to nadlogo. Nekaterim pomaga že sprememba spalnega položaja, saj je smrčanje manj pogosto, če spimo na boku.

Smrčanje je lahko povezano s prekomerno težo in uživanjem alkohola, zato strokovnjaki priporočajo hujšanje in zdrav način življenja. S starostjo, ko oslabijo mišice vratu, se prav tako poveča možnost za smrčanje.

Drugi vzroki so še anatomski: zožitve dihalnih poti (zmanjšanje nosnih školjk) ali ukrivitev nosnega pretina – pri slednjem pogosto pomaga kirurški poseg. Po ocenah Ameriške fundacije za spanje pa približno polovica ljudi, ki glasno smrči, oboleva za obstruktivno apnejo med spanjem, ko bolniki zaradi zapore v zgornjih dihalnih poteh med spanjem za kratek čas prenehajo dihati. Smrčanje ne vpliva le na spalni cikel vašega partnerja – kljub temu da se težav med spanjem ne zavedate, lahko vplivajo na kakovost vašega življenja.

Vitapur razsoja: Mit je delno razbit! Če želite bolj podrobno raziskati vzroke za svoje ali partnerjevo smrčanje, vam svetujemo obisk spalnega laboratorija, kjer vam bodo zdravniki predpisali ustrezne nadaljnje korake.

5. mit: Če se ne spomnite svojih sanj, je nekaj narobe

Ljudje sanjamo vsako noč. Najpogosteje med REM fazo spanja. Od tega večina med nami pozabi kar 95 odstotkov sanjskih dogodivščin. Zakaj je tako, še ni bilo docela raziskano. Največkrat se sanj spomnimo, če nas vmes zbudi zunanji dražljaj, ki sanje prekine. Pravzaprav so znanstveniki iz Lyon Neuroscience Research Centra ugotovili, da si dvakrat več sanj zapomnijo ljudje, ki so med spanjem bolj odzivni na zvočne dražljaje in se ponoči večkrat prebudijo.

Zapomnljivost sanj pa je mogoče tudi vaditi. Preden zvečer zaspite, razmišljajte o tem, da bi si sanje radi zapomnili. Prvih 90 sekund po prebujanju ostanite v položaju, v katerem ste se zbudili, saj tako spodbudite sanjski spomin. Vsako jutro pišite sanjski dnevnik in opazujte, ali se bo sčasoma vaš spomin kaj spremenil.

Vitapur razsoja: Mit je razbit! Priporočamo, da posvetite pozornost tudi prehrani – uravnoteženi obroki bodo vplivali na boljše spalno udobje, zadosten vnos vitaminov pa naj bi vplival celo na pojav lucidnih sanj.

6. mit: Na manj spanca se lahko privadimo

Odrasel človek potrebuje od šest do sedem ur spanja na dan in to dejstvo drži kot pribito. Na žalost ni nobene naravne poti, da zmanjšate potrebo po spanju. Že po nekaj dneh boste pričeli kazati znake prikrajšanja, kot so utrujenost, razdražljivost in zmanjšana produktivnost, odtegovanje spanca pa je povezana tudi z razvojem bolezni.

Nedavno so raziskovalci Inštituta za raziskave stresa iz Univerze v Stockholmu objavili rezultat študije, v kateri so 13 let spremljali več kot 38.000 odraslih. Ugotovili so, da je količina spanca povezana z dolžino življenjske dobe. Pri odraslih pod 65 let, ki so spali pet ali manj ur na dan, so zabeležili kar 65 odstotno višjo umrljivost – prav tako je bila za 25 odstotkov višja pri tistih, ki so spali osem ali več ur na dan. Sklepali so, da pomanjkanje spanca lahko ogroža življenje, medtem ko preveč spanja verjetno kaže na resne zdravstvene težave. Najdlje so torej živeli ljudje, ki so spali od šest do sedem ur na dan. Prav tako so v študiji ugotovili, da je pomanjkanje spanca v delovnem tednu mogoče nadomestiti med vikendom.

Vitapur razsoja: Mit je razbit! Ne igrajte se z odtegovanjem spanja, saj je od tega dobesedno odvisno vaše življenje. Kakovost spanja izboljšajte tudi z izbiro primerne vzmetnice in vzglavnika, tako boste kar najbolj zmanjšali možnost kratenja spanca zaradi dejavnikov, ki jih lahko nadzorujete.