Skrivnosti mirnega spanca: Dremanje - da ali ne?

Ste tudi vi med tistimi, ki po kosilu radi zadremate? Če imate težave s spanjem ali trpite celo za motnjami spanja, to morda ni najboljša ideja.

Tako kot hrana med obroki pokvari vaš apetiti, lahko vmesno dremanje mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, prepreči, da bi zvečer zaspali in užili celo noč počitka. Za nekatere pa je ravno malo dremanja tisto zdravilo, ki ga potrebujejo za povrnitev dnevne energije. Če trpite za pomanjkanjem spanja ali drugimi oblikami motnjami spanja, lahko dremanje povzroči več škode kot koristi. Čeprav se lahko na začetku počutite zelo zaspani, pa v tem primeru poskušajte prihraniti svoj spanec za noč in ne za razvajanje sredi dneva.

V katerih primerih je dremanje koristno?

Če težav s spanjem nimate, vam dremež seveda ne bo škodil. Že dolgo je znano, da kratko popoldansko spanje oz. dremež, osveži vaš um in ima pozitiven učinek na možgane.

Da se boste lažje prebili čez dan, potem zadremajte od 10 do 20 minut in nikoli ne spite več kot 90 minut. Med 10-20-minutnim spancem namreč preidete v najlažjo fazo spanja, brez premikanja oči, brez REM spanja. Takšno spanje vas ne bo še dodatno izčrpalo, ampak vam bo dalo energijo, prebudili pa se boste brez težav in brez omamljenosti.

Koristi dremanja:

• Večja produktivnost in ustvarjalnost.
• Boljši spomin oziroma možnost pomnjenja.
• Dolgoročno vpliva na izboljšanje motoričnih sposobnosti.
• Lajša težave z visokim krvnim pritiskom. 

Še enkrat: če s spanjem nimate težav, vam dremanje zagotovo ne bo škodilo, ampak lahko pripomore k večji produktivnosti. Če pa že v osnovi tripite za motnjami spanja, in ponoči recimo ne morete spati, potem je bolje, da se popoldanskemu dremežu izognete in zaspanost prihranite za večer in noč.