Vzglavniki nekoč ... in takšnih nikoli več
- 26. 01. 2016
Namesto mehkega vzglavnika – kamen!
V Mezopotamiji, 7 tisoč let pred našim štetjem, so ljudje spali na kamnitih »vzglavnikih«, da so imeli glavo privzdignjeno od tal, ter tako obvarovali ušesa in lase pred plazečimi se insekti. Vzglavniki so bili domena bogatih.
Udobnejši vzglavniki, a le za kratek čas.
Grki in Rimljani so uvedli udobnejše vzglavnike. Polnili so jih s trstičjem, slamo ali perjem, tako da so bili udobnejši in mehkejši. Takšne vzglavnike si je lahko privoščil le višji sloj ljudi.
Kam pa so vzglavniki izginili?
V srednjem veku je tovrstno udobje izginilo. Vzglavniki so se redko pojavljali, ljudje so jih še najbolj potrebovali za podlago, medtem ko so pri molitvi klečali.
Porcelanast … vzglavnik!
Na Kitajskem je bil vzglavnik iz porcelana v uporabi vse od zgodnjega srednjega veka. Čeprav so na Kitajskem uporabljali tudi vzglavnike iz bambusa, lesa in celo brona, so bili najbolj zaželeni prav vzglavniki iz porcelana, večkrat z izdolbino v obliki polmeseca.
Sodoben vzglavnik
Veliko časa je moralo preteči, da se je v času industrializacije pojavil modernejši vzglavnik, kot ga poznamo danes in si ga je lahko zaradi množične proizvodnje privoščila večina ljudi.
Udoben, praktičen, mehak … za vse spalne položaje, anatomski, z bambusovimi vlakni … Izbira je velika, a še vedno za vse velja, da jih je zaradi dotrajanosti in umazanije potrebno menjati najmanj na 3 leta.
In kdaj ste ga nazadnje vi?
